Duhovne vaje

Popravi mojo cerkev

V obdobju svojega iskanja se je Frančišek velikokrat ustavil v napol podrti cerkvici sv. Damijana. Srečanje z gobavcem ga je pretreslo, vendar mu ni dalo jasnega odgovora, kam naj se usmeri, kaj naj stori. Tam je prosil Gospoda, naj mu pokaže pravo pot.

O vzvišeni in veličastni Bog,

razsvetli temine mojega srca.
Daj mi pravo vero, trdno upanje
in popolno ljubezen,
razumnost in spoznanje, o Gospod,
da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi. Amen.

Bog odgovori na Frančiškovo molitev tako, da zasliši v svojem srcu naročilo: "Popravi mojo cerkev, ki se, kakor vidiš, podira!" Frančišek pred križem spozna, kako velika je Božja ljubezen do človeka. Odslej bo živel iz vere v to ljubezen. Dogodek je odločilen v procesu Frančiškovega spreobrnjenja. Popravljanje cerkve mu ponudi možnost, da premaga strah pred Asižani in jih prosi za kamenje. Ljubezen do Križanega ga osvobodi strahu pred žrtvijo in križem. Pot, ki ni bila jasna, se pokaže.

Frančiškovo izkustvo pred križem sv. Damijana pomeni zanj doživetje velikonočne skrivnosti: Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja.

Ustavi se pred križem brez besed, brez misli ga opazuj, poskušaj le bivati pred njim. Glej Križanega, katerega oči gledajo v svet in vidijo vse ljudi. Pred Gospodom prečisti svoje misli, načrte in želje ter odstrani vse, kar zakriva resnico o tvojem lastnem življenju. Odloči se za bistveno in pusti ob strani vse, kar kali tvoj pogled in ti jemlje dušni mir. Imej pogum priznati resnico o sebi in prositi Gospoda: "Razsvetli temine mojega srca!"
Skušaj se vživeti v Jezusovo trpljenje. Naj te objame ljubezen s križa.
Dopusti, da Križani upre vate svoj pogled, poslušaj ga. Ali ti daje kakšno naročilo?
Ponavljaj Frančiškovo molitev: "Razsvetli temine mojega srca!"
Pred podobo Križanega skušaj začutiti svojo krivdo: "Niso ga križali hudobni duhovi, ampak si ga križal ti s svojimi grehi."
Jezus je na križu molil za zraven stoječe. Tudi ti moli za svoje bližnje, da bi ti bili svetloba na poti. Z vsem srcem misli na svoje prijatelje, starše in ostale ljudi, s katerimi se srečuješ ali z njimi živiš. V globini duše si predstavljaj njihove obraze, enega za drugim. Zahvali se Gospodu za svetlobo, ki jo razlivajo na tvojo življenjsko pot.
Frančišek je hotel od vsega začetka prižigati večno luč pred križem, kajti tam so se njegove oči odprle resničnosti, ki je prej ni videl. S križa mu je zasvetila luč. Frančišek se je trudil, da bi tudi sam postal luč. Komu si ti luč?