Občina Piran je ob letošnjem kulturnem prazniku na slovesni prireditvi, kjer je bil slovesni govornik g. Tomaž Kunstelj in priložnostni kulturni program, patrom minoritom iz piranskega samostana za dolgotrajno skrb za umetniško in duhovno dediščino mesta ter izjemen dosežek pri vrnitvi Carpaccieve oltarne slike podelila Tartinijevo priznanje. Gvardijan p. Janez Šamperl se je v imenu bratov ob tej priložnosti zahvalil za priznanje, ki potrjuje, da je vidno njihovo delo ne samo na duhovnem ampak tudi kulturnem področju.
Občina Piran je s slovesnostjo izrazila spoštovanje do vseh ustvarjalcev, kulturnih delavcev in institucij, ki prispevajo k temu, da Piran ostaja mesto umetnosti, dialoga, odprtosti in kulturne odličnosti.
#bratjeminoriti slovenske minoritske province smo 27. in 28. januarja 2026 v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju obhajali pred kapiteljski zbor. Njegov namen je bil, da smo sinodalno izvedli preverjanje življenje province, in da smo pojasnili perspektive za prihodnost.
V smislu tega smo preverjali kako uresničujemo sklepe zadnjega rednega provincialnega kapitlja, ki je bil leta 2022. Takrat smo si zadali naslednje poudarke: da bomo utrjevali naše bratsko življenje tako, da se bomo mesečno en dan umaknili v »puščavo« in se posvetili intenzivnemu duhovnemu in bratskemu življenju; vsako leto opravili kvalitetno permanentno vzgojo; v apostolatu se posvetili delu z laiki in skrbi za njihovo vzgojo, da bodo lahko v prihodnje prevzemali posamezne službe v župnijskih občestvih; mladim nudili možnost, da razločujejo svojo poklicanost ter tudi odkrivajo morebitno poklicanost v redovništvo in duhovništvo.
Skupna refleksija nam bo v pomoč pri naslednjem rednem provincialnem kapitlju, ki ga bomo obhajali v mesecu marcu tega leta in ob izvolitvi novega vodstva province tudi pripravili novi štiriletni program za naše bratstvo.
#bratjeminoriti smo veseli, da je 14. novembra 2025 v Novi Gorici/Kostanjevica – gostili so nas bratje frančiškani - potekal mednarodni simpozij ob 800. letnici prihoda Frančiškovih manjših bratov v Gorico (1225-2025). Po izročilu bi naj samostan ustanovil sv. Anton Padovanski. Leta 1784 so morali bratje minoriti zaradi Jožefinskih reform zapustiti samostan. Pozneje pa so v njem delovali bratje frančiškani vse do leta 1811, ko so ga morali tudi oni zapustiti in se preseliti na Kostanjevico, kjer delujejo še danes. Frančiškovi bratje so s svojimi samostani postali pomembno središče za versko in kulturno središče mesta in širše okolice, in to vse do danes.
To obletnico smo obeležili z mednarodnim simpozijem italijanske, slovenske in hrvaške stroke, podobno kot sta Gorica in Nova Gorica skupna evropska prestolnica. Simpozij sta pripravila dr. p. Igor Salmič OFM Conv in dr. Renato Podberšič.
Po uvodnih pozdravih koprskega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa, provincialnih ministrov vseh treh Frančiškovih redov p. Christiana Gostečnika OFM, p. Milana Kosa OFM Conv in br. Primoža Kovača OFM Cap, so sledila predavanja dr. Vojka Pavlina, dr. p. Luciana Berrtazza OFM Conv, dr. p. Ljudevita Maračića OFM Conv, dr. p. Igorja Salmiča OFM Conv, dr. Mateja Hriberška, dr. Jožeta Škofljanca, dr. Ivana Portellia, dr. Renata Podberšiča in dr. Borisa Golca.
Simpozij je tako ovrednotil redovno življenje in apostolat Frančiškovih manjših bratov na Goriškem in tudi nekoliko širšem področju.
